Uvodna pojasnila o raku, plodnosti in reproduktivnemu sistemu

V tem razdelku najdete informacije, ki vam bodo pomagale razumeti, kako lahko zdravljenje raka vpliva na plodnost.

Rak je skupno ime za bolezni, ki jih povzroča neprekinjeno deljenje telesnih celic ki nato tvorijo izrastke in se selijo v dele telesa, kjer niso potrebne. Zaradi tega potrebujejo ljudje z diagnozo raka zdravljenje.

Cilj zdravljenja raka je odstranitev raka in preprečevanje, da bi se bolezen ponovila Najbolj pogosti načini zdravljenja raka so kemoterapija, radioterapija, kirurško zdravljenje ali hormonsko zdravljenje in ciljno zdravljenje z zdravili. Veliko ljudi bo imelo v okviru zdravljenja dve ali več teh možnosti zdravljenja.

Večina načinov zdravljenja raka ima nezaželene učinke ki nastanejo zaradi vpliva zdravljenja na zdravo tkivo. Številni nezaželeni učinki trajajo zgolj kratek čas med zdravljenjem in po njem. Nekateri nezaželeni učinki trajajo dlje in lahko vplivajo na zdravje osebe do konca njenega življenja. Pri ženskah je lahko eden od teh neželenih učinkov zmanjšana plodnost, kar pomeni, da ženska v prihodnosti morda ne bo mogla zanositi.

Plodnost pomeni, da lahko zanosite po naravni poti. Deli ženskega telesa, ki sodelujejo pri plodnosti, se imenujejo “reproduktivni sistem”.

Ženski reproduktivni sistem

Ključni deli reproduktivnega sistema so:

1) Jajčnika – ta dva organa se nahajata na obeh straneh maternice v ženskem telesu med kolki (medenico). V jajčnikih nastajajo jajčeca in hormoni, ki so potrebni za rojstvo otroka. Ta jajčeca potujejo po jajcevodih v maternico.

2) Jajčece (oocit) – ženska reproduktivna celica, ki se po oploditvi s spermiji lahko razvije v otroka.

3) Jajcevodi – dve cevi, ki povezujeta vsak jajčnik z maternico (uterusom) in kjer se jajčece oplodi z moškimi spermiji.

4) Maternica (uterus)– nahaja se v medenici in je mesto, kjer se razvije nosečnost.

5) Maternični vrat – odprtina maternice, ki omogoča, da menstrualna kri zapusti telo (menstruacija) in da ženska rodi.

6) Vagina (porodni kanal) – odprtina med spodnjim delom materničnega vratu in zunanjostjo telesa.

7) Vulva – zunanji del nožnice.

Ženske se rodijo z velikim številom jajčec v jajčnikih. Ženske ne morejo gojiti ali ustvarjati novih jajčec. Število jajčec, ki jih ima ženska v določenem trenutku, je znano kot rezerva jajčnikov.

Ko ženska doseže puberteto, število jajčec, ki jih ima, ves čas upada. Pred puberteto je to zato, ker veliko jajčec propade in jih telo absorbira.

Ko ženska doseže puberteto, se vsak mesec iz jajčnika sprosti eno jajčece (kar imenujemo ovulacija) in potuje v maternico. Druga jajčeca, ki so začela zoreti v tem ciklu, se razgradijo in jih telo prav tako absorbira.

Nosečnost nastopi, če jajčece oplodi spermij in se nato vsadi v maternico. Če se oplojeno jajčece ne ugnezdi v maternici, se sluznica maternice izloči in zapusti telo. Posledica tega je krvavitev, znana kot menstruacija.

Starost je ena od največjih stvari, ki vplivajo na možnost zanositve. Število in kakovost jajčec se s starostjo žensk zmanjšujeta.

Zmanjšanje števila in kakovosti jajčec zmanjša tudi plodnost in lahko oteži zanositev. Sčasoma je jajčec tako malo, da ženske postanejo neplodne (ne morejo zanositi), mesečne menstruacije prenehajo in nastopi obdobje menopavze. Menopavza označuje naravni konec reproduktivnega obdobja ženske.

Ženska plodnost se razlikuje od osebe do osebe. Natančna starost pri kateri ženska ne bo več mogla imeti otrok, je lahko pri vsaki posameznici drugačna.

Kot kaže spodnji diagram, ima 22-letna ženska približno 30 proti 100 (30 %) možnosti, da zanosi vsak mesec, ko poskuša spočeti otroka; medtem ko ima 43-letna ženska približno 3 proti 100 (3 %) možnosti, da zanosi na mesec.

Večina žensk doseže menopavzo sredi petdesetih let; prenehajo imeti menstruacijo in ne morejo imeti otrok po naravni poti.

Poleg starosti lahko na plodnost pri ženskah vplivajo tudi:

• Težave z maternico. Na primer fibroidi.
• Bolezni, ki povzročajo brazgotine v medeničnem predelu. Na primer medenična vnetna bolezen, endometrioza.
• Bolezni, ki vplivajo na ovulacijo. Na primer sindrom policističnih jajčnikov.
• Nizko število spermijev pri moškem partnerju.
• Zdravila in zdravljenje. Na primer kemoterapija, radioterapija ali operacija zaradi raka, nekatera zdravila za zdravljenje duševnih bolezni ter redna in dolgotrajna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil.
• Življenjski slog. Na primer prekomerna ali prenizka telesna teža, rekreativne droge, alkohol in kajenje.

V povprečju ima težave s plodnostjo približno 16 od 100 (16 %) parov ki jih ni prizadel rak. Če vam je pomembno, da bi imeli v prihodnosti otroke, se pred začetkom zdravljenja raka pogovorite s svojim timom za zdravljenje raka in timom za skrb za plodnost.

Priporočeni vir informacij

NICE (National Institute for Health and Care Excellence) je od NHS ločena organizacij Oblikujejo smernice na podlagi opravljenih za zdravljenje bolezni in zagotavljanje nege. Te raziskave so v prvi vrsti namenjene zdravstvenim delavcem v Angliji in Walesu.

Pripravili so smernice o ohranjanju plodnosti pri ženskah z diagnozo raka (CG156- Težave s plodnostjo: ocena in zdravljenje) ter smernice o ohranjanju plodnosti pri najstnikih in mladih odraslih (QS55- Onkološke terapije za otroke in mlade odrasle: podpora plodnosti).

Za več informacij obiščite spletno mesto NICE: www.nice.org.uk